OPOMNIK

Prvi blog zapis, zelo spontano in iskreno.

Čas mineva precej hitreje, kot bi si želela, številka stvari na “to do” listi je vsak dan višja, vznemirjenje narašča in strah ga dohiteva. Ne mine opravek, kjer delček možganov ne bi ozavestil dvoma in se vprašal ali sem se odločila za prevelik korak na poti.

Ugotavljam, da sem res skočila v ocean, poln neznank in novih izzivov. Vsak dan imam rosne oči pa včasih sploh ne vem ali od sreče ali od vznemirjenja. Ali pa od strahu, mogoče. Ta je res zakoreninjeno prisoten in sprašujem se tudi, od kje sploh izvira. Konec koncev res nikoli ne bi vedela kako je lahko drugače, če se tokrat nebi odločila zgrabiti ponujeno priložnost.

Zato sem zdaj točno na tem mestu, kjer moram biti. Trdno prepričana, da sem na pravi poti in da se je vse odvilo točno tako, kakor je bilo namenjeno. Oziroma je namenjeno. Poskušam plavat s tokom, včasih pa me seveda tudi kam odnese.

Na tej točki se moje misli ustavijo pri hvaležnosti za vso mojo družino - ožjo in širšo. Sem seveda spadajo starši, partner, psička in mačka ter prijatelji, ki me vedno tako brezpogojno podpirajo in mi pomagajo. Poslušajo moje tarnanje, ko je to potrebno in se z menoj veselijo ob vsakem majhnem dosežku. Prav vsak od njih je del naše “ekipe”, razširjene družine Fina glina. Vsak s svojim dihom in prisotnostjo kreira in soustvarja čisto vse, kar nastaja pod našo blagovno znamko. Ta zdaj deluje že dobrih 8 let in lahko rečem, da smo v tem času naredili ogromne premike in zrastli v višave.

To v prvi vrsti pišem zase, ker se še vedno vsak dan ujamem v misli, kjer nisem dovolj dobra in razmišljam kako bi morala kakšno stvar narediti drugače oziroma boljše. To je lahko seveda dobro, v smislu, da sem konstantno željna rasti in izboljšav. Ampak vse v mejah normale. Vsi vemo, da se prevečkrat spomnemo na slabše stvari, kot da bi se opomnili za tiste dobre, ki so definitivno tudi prisotne!

Zato zdaj opominjam sebe in tebe, da se večkrat v dnevu pohvališ za stvari, ki si jih dosegel, da se vsak dan spomniš svojih začetkov ali pa en delček prehojene poti. Takrat namreč šele dejansko vidiš in dojameš, kaj vse je za tabo. Tako sigurno vedno najdeš kakšno stvar, ki dokazuje tvoj napredek in rast. Ozavestimo to!


Jaz danes z vami delim par dogodkov, ki mi padejo na pamet in odražajo naš napredek skozi vsa ta leta.

-Naredili smo našo prvo spletno stran, na podlagi katere smo skozi uporabo in izkušnje pridobili znanja in orodja, da smo lahko nekaj let kasneje vse postavili čisto na novo. Lahko rečem, da sem še vedno zelo zadovoljna z novo izdajo. Lahko pa tudi napovem, da počasi spet prihajajo spremembe in nadgradnja le te. Hvaležna sem, da je za to zadolžena moja prijateljica, ki me tako zelo dobro pozna, da vedno ve, kaj si želim in uspe doseči vse, kar si zamislim.

-Sprva sem izdelke fotografirala sama, s kamero na telefonu. V samem začetku je moj studio predstavljala zadnja soba v hiši, z najmanjšim oknom. Lahko si predstavljaš kakšne so bile fotografije… S časoma sem poskusila fotografirati zunaj v naravi, z naravno svetlobo, ampak nikoli nisem bila zares zadovoljna. Vmes nam je nekajkrat priskočil na pomoč lokalni kolega, ki se je ljubiteljsko ukvarjal s fotografijo. Zdaj pa že par let za naše fotografije skrbi profesionalni fotograf, s katerim smo začeli sodelovati po čistem naključju. Danes si brez njega ne predstavljamo več našega obstoja. Izdelke in odraz blagovne znamke je postavil čisto na drug nivo in jih prikazal v pravi luči.

-Najprej sem začela ustvarjati v čisto majhni sobi, v naši družinski hiši. Po parih letih sem razširila dejavnost še v sosednja dva prostora. Tri leta nazaj pa smo obnovili in prilagodili skoraj celo nadstropje hiše in uredili res krasne prostore studia, prilagojene za delo z glino. Zdaj se nam obeta tretja selitev in res komaj čakam, da izkusim vse kar prinese s seboj.

Da prva zapisana zgodba ne bo predolga, tukaj zaključim.

Z vami pa delim še eno fotografijo, ki me popelje par let nazaj in me spomni na rast ter spremembe, ki so se zgodile v zadnjih nekaj letih. Tako osebne kot poslovne.